Že pred leti smo lahko brali o tem, kako je Kitajska avtomatizirala svoj nadzor nad prebivalci. Tako nad svojimi državljani, kot tudi nad tujci, ki živijo na Kitajskem in celo začasnimi obiskovalci oziroma turisti.
Nepravilno prečkanje ceste v Shenzenu
Zanimiv je primer Američana, ki živi v kitajskem mestu Shenzen, kjer ima svoj startup.
Ko je nekoč nepravilno prečkal cesto (v angleščini se temu reče “jaywalking”), je v manj kot minuti dobil obvestilo na telefon, da mu je bila izrečena globa za nepravilno prečkanje cestišča. Znesek pa mu je bil tudi takoj avtomatično trgan z njegovega bančnega računa na WeChatu (glej od 5:36 naprej v spodnjem video posnetku):
Kako je bilo to mogoče?
Pri nepravilnem prečkanju ga je namreč posnela kamera, algoritem v ozadju pa je prepoznal, da je šlo za prometni prekršek. Hkrati je prepoznal njegov obraz ter tako ugotovil njegovo identiteto in s tem tudi podatke o njegovem WeChat plačilnem računu.
Ta dogodek se je zgodil leta 2018, dandanes pa je ta sistem avtomatiziranega nadzora zelo verjetno še bolj sofisticiran.
Protivladni protesti v Rusiji
Pred kratkim smo lahko podobno zgodbo spremljali v Rusiji, kjer je neka Rusinja na Twitterju objavila svojo namero, da se bo udeležila protivladnih protestov.
Njen tvit je bil v manj kot minuti zaznan in skeniran s strani avtomatiziranega državnega sistema, nekaj ur zatem pa jo je varnostna kamera prepoznala na postaji podzemne železnice, kjer jo je nato aretirala policija.
Tudi Zahod ni imun
Mnogi so že pred leti opozarjali, da bodo avtomatizirani sistemi nadzora prišli tudi k nam, na Zahod.
V demokratičnih družbah je odpor proti takim sistemov sicer večji, vendar je le vprašanje časa, kdaj bodo implementirani, saj se uvajajo postopoma in je zato prehod manj opazen kot na Kitajskem ali v Rusiji.
Zahodne vlade pa imajo že sedaj moč nadzora in ukrepanja, ki neposlušne udari tam, kjer človeka najbolj boli – na finančnem področju.
V začetku leta smo tako lahko spremljali dogajanje v Kanadi, kjer je protestnikom država zamrznila bančne račune. Šlo se je za zamrznitev računov brez kakršne koli sodne odredbe ali sodnega postopka.
Ne glede na to, ali podpiraš kanadske proteste, ali ne, se lahko strinjamo, da je šlo tukaj za zelo nevaren precedens. Tudi zahodne družbe niso imune na zlorabo tehnologije in finančnega sistema s strani države, v kolikor na oblast pride nekdo, ki se je hitro pripravljen odpovedati vrednotam demokracije in svobodne družbe.
Zamrznitev bančnega računa je zelo učinkovit način discipliniranja drugače mislečih, saj človeka čez noč odreže od dostopa do osnovnih dobrin in ga prisili, da začne razmišljati o osebnem preživetju, ne pa več o protestiranju proti oblasti.
Brezgotovinska družba
V preteklosti so se ljudje lahko pred zamrznitvijo bančnega računa zavarovali tako, da so imeli premoženje fizično pri sebi, recimo denar v gotovini, ali pa žlahtne kovine (npr. zlato).
Dandanes pa prehajamo v brezgotovinsko družbo, kjer se velika večina transakcij opravlja preko kartic ali pa z mobilnim plačevanjem. Švedska je, na primer, že napovedala, da bo v letu 2023 postala 100% brezgotovinska država.
Tehnologija tako možnost nadzora in ukrepanja nad “neposlušnimi” močno preveša na stran oblasti. Zato moramo tudi ljudje najti nek vzvod, s katerimi bomo uspeli tehtnico zbalansirati in preprečiti, da bi enkrat v prihodnosti tudi pri nas lahko oblast zlorabila svojo moč.
Kako se zavarovati pred tem?
Intuitivno se nam lahko zdi, da je tak vzvod preprosto prepoved tehnologije (ali pa ustavitev napredka). Vendar če ne želimo ravno živeti kot Amiši, je tak pristop bolj ali manj nerealen.
Veliko boljši pristop je ta, da za boj proti tehnologiji nadzora prav tako uporabimo tehnologijo – tako, ki nam omogoča več zasebnosti ter kontrolo nad lastnimi financami.
Tehnologija, ki nam to omogoča, je kriptografija.
O kriptografiji zadnje čase največ slišimo v povezavi s kriptovalutami, vendar pa je ta tehnologija veliko širša, kot le to.
Kriptografija nam namreč lahko omogoči stvari, kot je varna komunikacija na spletu. Tam nad našimi sporočili ne prežijo le (avtokratske) vlade, temveč tudi korporacije in hekerji.
S kriptografijo lahko zašifriramo sporočila v chat aplikacijah (Signal chat app to naredi avtomatsko), ali pa se varno povežemo na drug računalnik (preko VPN-ja).
Tudi HTTPS protokol (verjetno si že opazil/a, da se sedaj večina spletnih naslovov začne s https://, ne več http://) je v bistvu enkriptirana verzija HTTP protokola, katere namen je varnejša uporaba spleta.
Kriptografija sicer ne bo preprečila, da bi nas zunaj posnela in prepoznala nadzorna kamera, nam pa vseeno pomaga na drugih (prej omenjenih) področjih, na primer pri varni komunikaciji. Na ta način vsaj nekoliko prevesimo tehtnico moči med vlado in ljudmi, bolj proti sredini.
Nadzor nad lastnimi financami
Še eno področje, kjer nam kriptografija pride v pomoč, pa je kontrola nad lastnimi financami. Tu pride v poštev blockchain tehnologija.
Mnogi pri omembi kriptovalut pomislijo na Bitcoin, z vsemi pozitivnimi in negativnimi platmi, ki jih ta ima. Ena izmed teh je sigurno volatilnost, torej hitro spreminjanje cene (navzgor in navzdol), v primerjavi s tradicionalnimi valutami (evri in dolarji).
Pa vendar je blockchain tehnologija veliko širša, kot le Bitcoin. Mnogo ljudi ne ve, da na blockchainu obstajajo tudi kriptovalute, katerih vrednost je vezana na bodisi dolar, bodisi evro. To so t.i. stabilni kovanci (ang. “stablecoins”). Vrednost dolarskega stabilnega kovanca je vedno 1 dolar, vrednost evrskega pa 1 EUR.
Zatorej, četudi ti ni všeč velika volatilnost kriptovalut kot so Bitcoin in Ether, imaš lahko na blockchainu namesto tega v lasti bolj predvidljive kriptovalute – stabilne kovance.
Ker je blockchain nevtralno omrežje, ki ni pod nadzorom držav, korporacij, … v bistvu nikogar, je tvoje premoženje tam varno pred morebitno zamrznitvijo, ki se ti lahko pripeti na bančnem računu. In ker blockchain temelji na kriptografiji, je to še en primer, kjer nam ta tehnologija pomaga pred morebitno samovoljo avtokratskih oblasti.
Kot nam je pokazala Kanada, lahko ta samovolja pride iznenada tudi s strani nekoga, od katerega česa takega ne bi pričakovali. In če ne želiš, da te ta stvar ujame na levi nogi, začni preizkušati in uporabljati tehnologije, ki temeljijo na kriptografiji.
Že danes si lahko npr. namestiš chat aplikacijo Signal in pošlješ enkriptiran pozdrav prijatelju ali družinskemu članu.