(Povezave do vseh delov te serije: prvi del (ga bereš), drugi del, tretji del)
Linus Torvalds
Linus Torvalds je ime, ki nam je najbolj poznano zaradi operacijskega sistema, ki ga je ustvaril. Ime Linux je kombinacija Linusovega imena, ter sistemske arhitekture, ki jo Linux uporablja: Unix (Linus + Unix = Linux).
Kot zanimivost lahko dodamo, da Unix arhitekturo uporablja še nekaj drugih operacijskih sistemov, med drugim tudi Applov MacOS (včasih imenovan OS X). Windows, po drugi strani, uporablja popolnoma drugačno arhitekturo.
Vendar pa Linux ni edino darilo, ki ga je (IT) svetu podaril Linus Torvalds. Zelo pomembna Linusova stvaritev je tudi Git, ki je orodje za arhiviranje kode ter skupinsko programersko delo.
Z Linuxom in Gitom se je Linus Torvalds brez dvoma vpisal na seznam programerskih legend.
Dennis Ritchie
Dennis Ritchie je, skupaj s kolegom Kenom Thompsonom, zasnoval že omenjeno Unix arhitekturo. Zaslužen pa je tudi za programski jezik C, ki ga uporablja mnogo “nižjenivojskih” sistemov oz. programov, tudi operacijski sistemi, kot npr. Linux.
Kljub temu, da širši javnosti Dennis Ritchie ni tako zelo poznan, kot kdo drug iz tega članka, so njegove inovacije ključne za skorajda vse programe in računalniške sisteme, ki jih vsakodnevno uporabljamo.
Za svoje dosežke je bil Ritchie nagrajen z več nagradami, med drugim s Turingovo nagrado (1983) ter z Nacionalno medaljo za tehnologijo, ki mu jo je leta 1998 podelil ameriški predsednik Bill Clinton.
Margaret Hamilton
Ko beremo članke o vesoljski misiji Apollo 11, ki je kot prva pripeljala ljudi na Luno, se poleg astronavtov pogosto omeni tudi podporno ekipo, ki je pripravila celotno misijo. Med pomembnejšimi členi te misije je bila Margaret Hamilton, ki je bila glavna programerka tega vesoljskega programa.
S svojo ekipo je napisala programsko kodo, ki jo je uporabljala strojna oprema rakete oziroma lunarnega modula, ki je astronavte pripeljal na Luno. Ena bolj znanih fotografij tega razvoja prikazuje Margaret Hamilton ob kupu natisnjene kode, ki je visok toliko kot ona.
Pred delom za vesoljsko agencijo NASA, je Margaret Hamilton razvijala programsko opremo za vremenske napovedi ter sodelovala pri razvoju radarskega sistema SAGE. Kot zanimivost pa lahko dodamo še, da je “izumila” in popularizirala frazo “software engineering”.
Jeff Bezos
Jeffa Bezosa najbrž ni potrebno posebej predstavljati, saj (trenutno) najbogatejšega Zemljana vsi poznamo kot ustanovitelja in direktorja spletne trgovine Amazon.
Manj ljudi pa verjetno ve, da je Jeff začel kariero kot programer v finančnem sektorju. Ko se je v začetku 90ih začela eksplozija uporabe interneta, se je Bezos odločil pustiti svojo dolgočasno službo na Wall Streetu ter skočiti na vlak nove inovativne tehnologije.
Ustanovil je podjetje Amazon, ki se je sprva ukvarjalo s prodajo knjig preko spleta, nato pa je začelo širiti asortiman izdelkov in sedaj prodaja praktično karkoli. Navkljub mnogo skeptikom, ki so v 90ih videli internet le kot prodajanje megle, je Jeff Bezos vizionarsko predvidel pomen te nove tehnologije in pogumno zakorakal vanjo.
Tim Berners-Lee
Kot smo malce prej omenili, se je v 90ih začela eksplozija uporabe interneta. Glavna razloga za to sta bila lažja cenovna dostopnost osebnih računalnikov, ter predvsem iznajdba svetovnega spleta (ang. World Wide Web – WWW).
Svetovni splet je tisti del interneta, ki se nanaša na brskalnik (npr. Chrome ali Firefox), HTML jezik ter HTTP protokol. Vse te tri stvari je izumil Tim Berners-Lee, ki je bil takrat zaposlen na CERN-u kot raziskovalec.
Razlog za iznajdbo svetovnega spleta je bila Timova frustracija nad dejstvom, da je bilo do tedaj možno uporabljati internet le skozi grde terminalske vmesnike. Zato se je odločil ustvariti program (brskalnik), ki lahko prikazuje obogateno besedilo (hyper text). To je besedilo, ki ga lahko odebelimo, povečamo, podčrtamo, mu dodamo slike itd. Tako je Tim Berners-Lee iznašel koncept spletnih strani, brez katerih si danes težko predstavljamo naš vsakdan.
John Romero & John Carmack
Ljubitelji igric (vsaj tisti starejši) boste ob omembi teh dveh imen zastrigli z ušesi. Omenjena Johna sta namreč v 90ih splavila na plano serijo računalniških iger, ki so prinesle revolucijo v to branžo. To so bile igre Wolfenstein 3D, Doom in Quake, ki so prinesle inovativen 3D način igranja iger.
John Carmack je kasneje kot CTO (tehnični direktor) igral pomembno vlogo tudi pri razvoju Oculusa, orodja za virtualno resničnost v lasti Facebooka. Dandanes pa se posveča razvoju splošne umetne inteligence.
Steve Wozniak
Steve Wozniak je skupaj s še enim Stevom (Jobsom) leta 1976 ustanovil trenutno največje tehnološko podjetje na svetu: Apple.
Wozniak se je po študiju računalništva zaposlil v znanem računalniškem podjetju HP, kjer je poletno prakso opravljal tudi Steve Jobs. Kmalu sta se spoprijateljila in začela kovati poslovne ideje.
Prva je bila t.i. modra škatlica (blue box), elektronska naprava, s katero se je dalo “shekati” telefonsko linijo in telefonirati čisto zastonj. Wozniak je poskrbel za tehnološki del (ustvaril je napravo), Steve Jobs pa za prodajo. Prodala sta jih okoli 200, vsako po ceni 150 dolarjev.
Druga poslovna priložnost, ki sta se je oba Steva lotila, je bila izdelava prototipa vezja za eno izmed Atarijevih iger. Posel je pridobil Steve Jobs, vezje pa sestavil Steve Wozniak. Kljub temu, da bi si morala zaslužek deliti pol-pol, je Jobs zadržal večji znesek plačila, za kar je Wozniak izvedel šele mnogo let kasneje.
Tretje, in najpomembnejše, poslovno sodelovanje Jobsa in Wozniaka pa se je začelo v letih 1975 in 1976. Recept je bil enak kot poprej – Wozniak je poskrbel za tehnološki del projekta, Jobs pa za poslovni. V letu 1975 je Steve Wozniak razvil prototip osebnega računalnika, kasneje imenovanega Apple I. S Stevom Jobsom sta nato projekt prenesla stopničko višje in leta 1976 registrirala podjetje imenovano Apple Computers. Ostalo je zgodovina.
Richard Stallman
Richard Stallman je programer in aktivist. Njegov aktivizem je usmerjen v ustvarjanje kode in programov, ki pripomorejo k večji svobodi posameznika in družbe.
S svojim delovanjem je zelo vplival tako na razvoj odprto-kodnega gibanja, kot tudi gibanja za svoboščine na internetu, recimo za nevtralnost interneta. Prav tako močno nasprotuje uporabi programske opreme za sledenje in nadzor na ljudmi.
Ada Lovelace
Ado Lovelace smatramo kot prvo osebo, ki je napisala računalniški program. Kar je še najbolj fascinantno je to, da je to naredila še preden so sploh obstajali računalniki.
Kako je to sploh mogoče? Kljub temu, da računalnikov v 19. stoletju še ni bilo, so nekateri zelo vizionarski ljudje o taki prihodnosti že razmišljali. Vodilni na tem področju je bil Charles Babbage, ki je ustvaril predlog prvega večnamenskega računalnika, imenovanega “Analitični stroj” (ang. Analytical Engine). Ker ni imel dovolj visokega financiranja, da bi dejansko izdelal tak računalnik, je celotni koncept ostal le na teoretični ravni.
Ado je, kot nadarjeno matematičarko, ta koncept zelo fasciniral, zato si je ob prebiranju teoretične zasnove tega stroja pisala zapiske. Med temi zapiski se najde tudi algoritem, ki ga mnogi smatrajo kot prvi računalniški program. Na njeno nesrečo je bila rojena stoletje prezgodaj, predno bi lahko svoje talente pokazala v še večjem sijaju.
Kot zanimivost lahko dodamo še, da je bila Ada Lovelace hčerka znanega pesnika Lorda Byrona.
Kot vidiš že v naslovu te blog objave, seznam programerk in programerjev, ki so spremenili svet, še zdaleč ni izčrpan. Prav tako seznam ni narejen po vrstnem redu, kjer bi poskušali ocenjevati pomembnost enega napram drugemu. Nadaljevanja tega članka sledijo v prihodnjih mesecih.
Drugi del te serije je že napisan in je dostopen tukaj: KLIK.
Če si nadebuden programer oz. programerka, ali pa si to želiš postati, te vabimo, da si pogledaš naše SmartNinja tečaje programiranja. Morda boš nekega dne na zgornji listi TOP programerjev prav ti!