Svet bo sigurno veliko bolj digitalen, kot je bil včasih.
Podjetja in posamezniki, ki so že do sedaj delali oz. poslovali preko spleta, imajo zdaj še najmanj težav.
Nekateri izmed njih celo prosperirajo, recimo podjetja, ki ponujajo programsko opremo za video konference (npr. Zoom). Ali pa tista, ki ponujajo gledanje filmov in serij preko interneta (npr. Netflix).
Po drugi strani pa obstajajo podjetja, ki so zdaj (vsaj začasno) povsem zaprla vrata.
Nekatera zato, ker njihovega posla pač ni mogoče digitalizirati. Spet druga pa bi ga lahko digitalizirala, ampak so pandemijo in z njo povezano izolacijo pričakala nepripravljena, ter se niso uspela v kratkem času prilagoditi.
Restavracije in digitalizacija
Najbolj očiten primer so restavracije. Večina restavracij danes ne obratuje, vendar ne vse.
Kako to, da niso vse zaprte?
Zato, ker se prepoved nanaša le na strežbo strankam v restavraciji sami (na fizični lokaciji), ne pa tudi na pripravo in dostavo hrane.
Tiste restavracije, ki so že pred pandemijo omogočale dostavo hrane, zdaj niso rabile popolnoma zapreti svojih vrat, saj lahko hrano še vedno ponujajo preko dostave. Na ta način so pandemijo pričakale dosti bolj pripravljene, kot večina ostalih.
Pri tej dostavi ne gre za klasično dostavo, ampak te restavracije uporabljajo zunanjega ponudnika, ki skrbi za tehnično in logistično infrastrukturo dostave (pri nas je najbolj razširjen tovrsten ponudnik imenovan eHrana).
Ta ponudnik ponuja spletno stran, preko katere lahko ljudje naročijo in plačajo hrano iz izbrane restavracije, ter poskrbi za dostavo hrane, kjer ima naročnik celo možnost opazovanja kje na zemljevidu se trenutno nahaja dostavljalec, s čimer se lažje predvideva, kdaj bo dostava prišla.
Ko dostava prispe, dostavljalec preda pošiljko popolnoma brezkontaktno (vmes uporabi tudi dezinfekcijska sredstva), saj je kupec hrano že plačal preko spleta. Tako ni potrebe po bližnjem kontaktu, kot bi ga recimo zahtevalo plačilo z gotovino ali s kartico preko POS terminala.
Koronavirus nas sili v hitrejšo digitalizacijo
To je bil samo en primer, kako se je del procesa pri prodaji neke fizične dobrine digitaliziral, oz. se je z digitalizacijo ta dobrina naredila bolj učinkovito in dostopno.
Enaka transformacija se bo začela (če se že ni) še v marsikateri drugi panogi.
Novi koronavirus nas sili v hitrejšo digitalizacijo. In za uspešno življenje v tem novem svetu, potrebujemo digitalne veščine.
Digitalizacije ni brez programske opreme. Vendar te programe mora nekdo narediti (sprogramirati) ter jih vzdrževati.
IT kadra že sedaj primanjkuje, v prihodnosti pa bo potreba po teh kadrih še veliko večja.
In to ne samo potreba po programerjih, temveč tudi po drugih IT poklicih, recimo skrbnikih podatkovnih baz, projektnih vodjih ki razumejo programiranje, testerjih programske opreme, poslovnih analitikih, itd.
Tudi ti ljudje morajo znati in razumeti programiranje, tudi če niso profesionalni programerji, saj z njimi tesno sodelujejo.
Razmislimo, kako digitalizacijo še pospešiti
Poleg tega, da sprejemamo ukrepe za zajezitev virusa, kot so prekinitev fizičnih stikov z ljudmi izven našega gospodinjstva, lahko veliko za našo družbo naredimo tudi s tem, da razmislimo, kako bi poslovne procese na svojem delovnem mestu čim bolj digitalizirali ter jih naredili odporne proti takim družbenim šokom, kot ga doživljamo sedaj.
Velikokrat k temu pripomore že to, da prekinemo z dosedanjim načinom razmišljanja ter podvomimo v stare “resnice”, ki nam pravijo, da se nekaj ne da delati na drugačen način. Da pogledamo izven okvirov.