Zadnje čase se veliko govori o delu na daljavo oz. delu od doma.
Vedno več podjetij bodisi razmišlja o tem, da bi zaposlenim (vsaj delno) omogočili delo na daljavo, bodisi so ta pristop v podjetju že uvedli. Nekatera izmed njih pa delo na daljavo celo prakticirajo že od vsega začetka. Eno izmed teh je tudi SmartNinja.
Ali v vašem podjetju tudi razmišljate o tem, da bi zaposlenim omogočili delo na daljavo? Poglejmo si nekaj prednosti in slabosti takega načina dela.
Prednosti
Izognemo se oderuškim najemninam v velikih mestih
V mestih, kot so New York, Boston in San Francisco – pa tudi nam bližjem Parizu ter Amsterdamu (in nenazadnje v Ljubljani), so v zadnjih nekaj letih šle cene nepremičnin in najemnin v nebo.
Zato veliko ljudi v teh mestih, tudi ko že imajo službo, živi skupaj s “cimri”, saj si težko privoščijo najemati stanovanje samo zase.
Ljudje gravitirajo k velikim mestom zato, ker je tam na voljo več služb (ki so ponavadi plačane bolje, kot v manjših krajih). Vendar pa je za veliko od teh služb potreben le računalnik in internetna povezava, zato se jih da opravljati od kjerkoli, kjer je dostopen internet. Tak zaposleni ne bi rabil biti nujno fizično prisoten v pisarni v velikem mestu.
V kolikor tako podjetje omogoči delo na daljavo, dobi zaposleni možnost, da si najde svoje stanovanje (ali celo hišo) izven mesta oz. v manjšem kraju, kjer so nepremičnine veliko bolj ugodne. Seveda, to ni želja čisto vsakega človeka, vendar pa tako zaposlenim vsaj omogočimo možnost za tak korak.
Manj vožnje na delo – manj stresa
Poleg visokih najemnin, je v velikih mestih tudi veliko gneče. Nihče ne mara stati v tipičnem zastoju pred in po službi, saj človeku hitro vzame uro ali dve v dnevu, ki bi jih lahko porabil kako drugače.
Delo na daljavo ti tako omogoča več časa, ki ga lahko preživiš s prijatelji, družino, za hobije, ali pa celo za potovanja, v kolikor se želiš preizkusiti kot t.i. “digitalni nomad” oz. nomadka.
Okolju prijazno
Poleg tega, da ti prevoz na delo hitro vzame uro ali dve v dnevu, je tudi neprijazen okolju, v kolikor uporabljaš vozilo na fosilna goriva.
Eno izmed večjih ameriških podjetij, ki je zaposlenim omogočilo delo na daljavo, je proizvajalec tiskalnikov Xerox. To podjetje je že leta 2015 v svojem poročilu ugotovilo, da so zaradi možnosti dela na daljavo njihovi zaposleni prevozili kar 150 milijonov kilometrov manj, kar je pripomoglo k zmanjšanju izpustov za kar 41.000 ton CO2.
Nižji stroški za podjetja
V istem poročilu je podjetje Xerox tudi razkrilo, da so prihranili več kot 10 milijonov dolarjev, ker so zaposlenim omogočili delo na daljavo.
Poleg nižjih stroškov prevoza, podjetja tako prihranijo tudi pri najemninah za pisarne, saj potrebujejo manjšo kvadraturo ali pa pisarn sploh ne potrebujejo (odvisno, ali gredo v delo na daljavo le delno, ali v celoti).
Časovna fleksibilnost
Vsake toliko časa se zgodi, da moraš med delovnikom opraviti neko nujno zadevo – bodisi obiskati banko, zobozdravnika ali kaj tretjega. V kolikor delaš v pisarni, je lahko malo nelagodno vsakič šefa prositi za dovoljenje za odhod iz pisarne.
Kdor pa dela na daljavo, pa je lahko dosti bolj fleksibilen pri postavljanju svojega urnika in lahko zamujeno nadoknadi kasneje v dnevu. Seveda je pri tem potrebno upoštevati tudi urnike sodelavcev, še posebej v kolikor delo zahteva veliko koordinacije. Vseeno pa manjša oz. občasna odstopanja niso problematična.
Bolj fleksibilnim delovnikom gre na roko tudi dejstvo, da se spreminja narava dela, ki prehaja iz merjenja števila opravljenih ur, k merjenju števila in kvalitete opravljenih nalog. Drugače povedano: podjetju ni več toliko važno, koliko ur je zaposleni opravil (in kdaj), ampak bolj to, ali so bile zahtevane naloge kvalitetno opravljene.
Slabosti
Izzivi v komunikaciji
Delo na daljavo pomeni tudi to, da se moramo navaditi na drugačen način komuniciranja s sodelavci. Vsa komunikacija tako postane digitalna, preko aplikacij za chat, preko emailov ter preko video klicev.
Sposobnost prilagoditve takemu načinu dela verjetno le generacijska ovira. Mlajše generacije s tem nimajo težav, saj so takega načina komuniciranja navajene že od malih nog. Medtem, ko za starejše delavce to lahko predstavlja malce večji izziv.
Je pa tukaj tudi en zanimiv pozitiven stranski učinek. V kolikor delaš na daljavo, je manj možnosti, da bo kdo zmotil tvoj tok misli, med tem ko se osredotočaš na neko pomembno nalogo. Seveda je predpogoj za to ta, da takrat izklopiš vsa zvočna in vizualna obvestila, ki jih tako veselo spušča telefon ali računalnik. Se ti pa pri delu na daljavo ne bo zgodilo to, da bi do tvoje mize pristopil zdolgočaseni sodelavec in zmotil tvoj fokus. 🙂
Manjša povezanost med sodelavci
Kot pravi star slovenski pregovor: daleč od oči, daleč od srca. Nekaj podobnega velja tudi za odnose med sodelavci, kjer vsi ves čas delajo na daljavo. Je pa veliko manj (ali skoraj nič) prisoten v podjetjih, kjer omogočajo le delno delo na daljavo (kar pomeni, da sodelavci vseeno delajo v istem prostoru nekajkrat tedensko).
Podjetja, ki imajo 100% delo na daljavo, lahko ta problem rešujejo z več video klici, posebnimi chat kanali/skupinami, kjer lahko zaposleni razpredajo o hobijih (npr. chat kanal za pogovore o košarki) ter z občasnimi skupinskimi oddihi sodelavcev, ki jih nekajkrat letno organizira podjetje.
Osamljenost
Sicer je to dosti odvisno od človeka do človeka, vendar v kolikor delaš popolnoma na daljavo (od doma) te lahko zadane občutek osamljenosti. Konec koncev smo ljudje družabna bitja in večini ustreza biti v družbi.
Kako se tega problema lotevamo pri SmartNinji? Z delom iz coworking prostorov.
To so prostori, kjer si ljudje, ki delajo na daljavo oz. so freelancerji, lahko najamejo mizo ter dobijo dostop do interneta. V coworkingih so ponavadi tudi družabni prostori z mizami za ping pong ali namizni nogomet, ter razni družabni dogodki za člane coworkinga.
Naša ekipa je sestavljena iz ljudi, ki živijo v različnih krajih, zato si je vsak od nas našel coworking prostor v svojem kraju. Poleg coworkingov, pa so dobri načini za druženje tudi obiski raznih meetupov ter konferenc, kjer se lahko srečaš z ljudmi, ki delajo v isti branži ali pa imajo enake hobije.
Kot pri vsaki stvari, so tudi pri delu na daljavo tako prednosti, kot tudi slabosti. Vendar po mojem mnenju prednosti močno prevladajo nad slabostmi. Prav tako pa se da slabosti reševati z ukrepi, ki sem jih omenil v tej objavi.
Vsakdo sicer ne more delati na daljavo. Poklice, kot so natakar, zdravnik itd., je težko (oz. lahko tudi nemogoče) izvajati na daljavo. Po drugi strani pa je ogromno poklicev (kot npr. programer/ka), ki pa lahko delujejo delno, ali pa v celoti, na daljavo.
Še do nedavnega je bilo delo na daljavo skorajda tabu, v prihajajočem desetletju pa bo postalo nekaj čisto običajnega. Prej, kot bo neko podjetje naredilo ta preskok, prej bo želo sadove v obliki nižjih stroškov ter lažjega iskanja novih kadrov.